Za nami pa je v resnici celo par let več kot samo 40. V začetku 80. let je moj mentor, legendarni dr. Dušan Mis, kot predsednik občinskega odbora Rdečega križa NG, skupaj s sodelavci iz zdravstva zaznal, da tudi v naši regiji število rakavih obolenj raste. V ta namen je sklical pomemben sestanek pobudnikov iz NG, ki se je zgodil dne 20. 10. 1981. Točno 42 let nazaj. 

Na prvem sestanku iniciativnega odbora so bili prisotni: Vasja Klavora, Dušan Mis, Mario Kulot, Marko Vilhar, Franc Golob, Marija Burnik, Romana Bizjak, Silva Humar, Ludvik Lozej, Emil Križnič, Boris Pavlin in Viktor Makarovič, ki je nato postal tudi prvi predsednik društva. 

Par mesecev kasneje so Iniciativni odbor nagovorili Občinsko konferenco Socialistične Zveze Delovnega Ljudstva (SZDL), če bi lahko že februarja 1982 začeli z aktivnostmi Društva, s predavanji izkušenih strokovnjakov o raku. Želja pa je bila registrirati Društvo, kar je takrat zahtevalo mučno komunikacijo z državno upravo in SZDL. Nevladne organizacije (NVO) so bile še vedno malo sumljive. Končno je registracija le uspela, ODLOČBA je bila izdana z dne 13. 5. 1983. 

Leta 1984 smo nato pristopili k Zvezi slovenskih društev za boj proti raku, ki je na tisti točki že 15 let delovala v navezi z Onkološkim inštitutom in Nacionalnim registrom raka, ki deluje že od leta 1950. 

Na začetku 90-tih let je Društvo prevzela Metka Rous Jug, ki je pomagala, da smo na Goriškem dobili prvi sodobni mamograf. Takrat v novi državi so na deklarativni ravni vsi prisegali, da je vloga nevladnih organizacij za državljane dragocena, a neke resnejše podpore še ni bilo. Tako je ostalo do konca prve dekade 21. stoletja. Ta čas je Društvo delovalo pod izmeničnim vodstvom dveh kolegic s takratnega Zavoda za zdravstveno varstvo (predhodnica današnjega NIJZ, Zavod je zelo podpiral delovanje Društva), to sta bili Marije Burnik in Sonje Pavlin, ki sta se vseeno trudili slediti navodilom Zveze društev za boj proti raku.

Ko sta Marija Burnik in Sonja Pavlin iz društva odšli, smo optimistični člani že z leti 2009 in 2010 uspešno nadgradili delovanje Društva, četudi »brez vodstva«. Novega vodstva in novih organov Društva iz formalnih razlogov dolgo nismo mogli revitalizirati. Medtem smo 6. 5. 2010 ena širša medsektorska skupina formirali novo, in v Sloveniji unikatno neformalno telo, Medsektorski regijski svet za javno zdravje (MRSJZ), na katerem smo se praviloma dvakrat letno sestajale različne organizacije Goriške regije in v duhu skupnostnega pristopa ter medsektorskega sodelovanja obravnavali pereče probleme, ki so zadevali zdravje in blaginjo ljudi.

Na ustanovnem sestanku Medsektorskega regijskega sveta smo se zaobljubili, da bomo:prvič, vzpostavili skupno sodelovanje na programih za zmanjšanje prezgodnjih smrti zaradi raka, in drugič, vzpostavili delovno skupino za pripravo regijske strategije za zmanjševanje neenakosti v zdravju. Oba cilja smo sicer realizirali, a izplen je polovičen, oz. smo nekako na pol poti. Prvič, zmanjšali smo umrljivost zaradi raka, to je važno, saj smo na Goriškem po odzivnosti v vseh treh presejalnih programih zelo uspešni, kar prvi v Sloveniji. In drugič, delovna skupina, v kateri sodelujemo, smo sicer napisali regijsko strategijo za krepitev zdravja, ki je že od prve polovice 20-tih let na MZ, dokument pa smo še dopolnili januarja 2023 s Strategijo javnega zdravja v občini, pa vendarle to še ni padlo na plodna tla. Morda zaradi globalne redefinicije sveta, ki je potem kriva tudi za konceptualno revolucijo v zdravstvu, tako da svet zasleduje kult koristnosti pri katerem se čedalje manj zdravi bolne in vse bolj popravlja zdrave. A mi se ne bomo vdali. 

Tako nam je nato junija 2013, po več letih birokratskih zagat uspela pomembna prelomnica, revitalizirati smo Društvo. Sklicali smo Občni zbor članstva, izvoliti vodstvo, vzpostavili delovanje organov in sprejeli nov Statut Društva. Že istega leta smo 16. oktobra 2013 v SNG v NG organizirali in izvedli simpozij za strokovno javnost pod delovnim naslovom: DORA – kje si?

Na simpoziju je bila prisotna večina strokovnjakov slovenske onkologije, vključno z vodstvom programa DORA, ki je takrat imel za seboj že 5 let pilotskega delovanja, tako da smo takrat kot Društvo sodelovali pri tem, da se je DORA etablirala kot reden in uspešen slovenski presejalni program. Takrat smo tudi prepoznali pomen sekundarnega onkološkega centra v bolnišnici Šempeter. Od takrat naprej Društvo izvaja obsežne letne programe. Leta 2014 smo npr. ustvarili 6 sporočil za javnost in konferenc za medije; 9 predavanj za laično javnost; 5 predavanj za strokovno javnost; izvedli smo dva 12 – tedenska cikla vadbe za operiranke za rakom dojk; izdelovali smo letake in zloženke z gradivom za promocijo zdravja; v rožnatem oktobru smo organizirali športno-dobrodelni dogodek Tek in hojo za upanje, ki se ga je udeležilo 400 ljudi; opravili smo donacijo za onkološki oddelek goriške bolnišnice; pripravili pogoje za delovanja Skupne Informacijske Pisarne za ljudi, ki so pomoči potrebni. Ta deluje že od leta 2015.

In tako vsako leto, do danes. Naj se samo za primer pohvalimo z našo zadnjo akcijo – 30. septembra smo izvedli letos že 9. edicijo Teka in Hoje za upanje kot otvoritev v rožnati oktober. Prireditve se je udeležilo skoraj 900 ljudi z obeh strani meje. Skupaj smo za donacijo goriškemu zdravstvu nabrali več kot 3.000 EUR. Naš pomen prepoznavajo tudi različne organizacije in posamezniki, ki so nam čez leta namenili nekaj sponzorskih in donatorskih sredstev.

Naj končam z besedami, da je Društvo ko-RAK danes uspešno društvo. Je samostojna in nepridobitna humanitarna organizacija, ki ima status v javnem interesu in še naprej bo izvajala različne preventivne kampanje na področju boja proti raku in drugim kroničnim boleznim. Naše programe usklajujemo s sistemom zdravstvenega varstva, Onkološkim institutom, še posebej pa s programi Zveze slovenskih društev za boj proti raku in Državnim programom za obvladovanje raka. Sodelujemo z vsemi organizacijami civilne družbe in institucijami sistema, z Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za javno upravo ter z občinami Goriške. Sodelujemo tudi s kolegi čez mejo, s katerimi bomo mednarodno projektno delovali. 

V zadnjem času se zlasti trudimo za vzpostavitev paliativnega mobilnega tima za Goriško, za potrebe paliativne oskrbe neozdravljivo bolnih. 

Imamo več kot 150 članov. Želimo si pa še več sodelovanja mladih in profesionalizacijo Društva. Nabiramo leta za ljudi, ki so pomoči potrebni. Smo tukaj za njih.

Spoštovane in spoštovani, ob tej priložnosti se vam iskreno zahvaljujemo za podporo, in še posebej, da ste nas počastili z vašo prisotnostjo na tej častitljivi obletnici. Hvala lepa!!! 

pridr. prof. dr. Marko Vudrag, predsednik Društva ko-RAK.si