Maj 2024: Evropski dan melanoma, Svetovni dan sonca in Evropski teden boja proti raku

$ime_slike
Danes, 14. maja, obeležujemo Evropski dan melanoma, bližamo pa se tudi Svetovnemu dnevu sonca, ki ga obeležujemo 28. maja ter zadnjemu tednu v maju, ki se že tradicionalno šteje za Evropski teden boja proti raku.
To je čas, ko je poletje že zares blizu in je sonce že zelo visoko. Ker je kljub še vedno hladnemu ozračju nevarnost opeklin enaka kot avgusta, se spomnimo na 12 priporočil Evropskega kodeksa proti raku (predvsem na nasvet št. 7) in na povezanost izpostavljanja soncu in razvoja vseh vrst kožnega raka. Sonce je glavni dejavnik življenja, a tudi tveganje za razvoj melanoma. Preveč UV žarkov (bodisi od sonca ali umetnih virov, npr. solarijev) ima akutne in kronične škodljive učinke ter povzroča staranje kože. Število novih primerov kožnega raka in melanoma v Sloveniji narašča. Raki kože so najpogostejši raki in se kažejo v različnih oblikah. Najpogostejša oblika je nemelanomski ali »svetli« kožni rak, najbolj nevaren in smrtonosen pa je melanom, »črni« kožni rak. 

V spodnji tabeli je prikazana starostno standardizirana umrljivostna stopnja, ki se na evropski ravni meri na 100.000 prebivalcev 
std melanom

Melanom je ena redkih oblik raka, ki je vidna s prostim očesom, kar močno olajša zgodnje odkrivanje, če si kožo redno pregledujemo. Melanom lahko nastane na koži kot novo razvito znamenje, v približno 30 odstotkih pa se razvije iz že obstoječega »navadnega« kožnega znamenja – nevusa. Običajno nastane kot temna lisa ali bunkica in razmeroma hitro raste, je nepravilne oblike ter različnih barvnih odtenkov.

Za melanomom zbolevajo tudi mladi. Tako kot pri vseh drugih oblikah raka je tudi pri melanomu zelo pomembno, da ga čim prej odkrijemo. Dr. Barbara Bajc in dr. Marko Vudrag sta nam razložila, ob katerih znakih melanoma in zakaj čim prej obiskati zdravnika: 


 Zgodaj odkriti raki imajo bistveno boljšo prognozo, daljše preživetje ter seveda krajše in za bolnika mnogo manj zahtevno zdravljenje. Dr. Barbara Bajc pojasnjuje, kateri ljudje so najbolj ogroženi za nastanek melanoma: 

Tudi napredovali in metastazirani melanomi imajo boljšo prognozo kot v preteklosti, saj so v Evropski medicinski agenciji (EMA) leta 2016 dali pozitivno mnenje za novo antineoplastično monoklonalno protitelo kot zdravilo (imunoterapija), ki je v uporabi tudi v Sloveniji. Rezultati zdravljenja s tem zdravilom in učinki so pri melanomu vzpodbudni.

Ga. Anja Matušin, ambasadorka in pacientka, je z nami podelila svojo izkušnjo z melanomom in zdravljenjem na Onkološkem inštitutu v Ljubljani:
S samozaščitnim ravnanjem lahko pojav škodljivih učinkov sonca na kožo zmanjšamo oz. preprečimo. Odločilnega pomena je, da se mehansko zaščitimo pred soncem (senca, obleka, pokrivalo, sončna očala). Šele ko delov telesa pred soncem ne moremo zaščititi z obleko, se poslužujemo kemičnih varovalnih sredstev (kreme, geli, …), ki sicer niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. 

Splošna priporočila za zaščito pred škodljivimi učinki UV sevanja so: nasvet št. 7: previdno se sonči!
1. Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 17. uro. Moč UV sevanja je takrat največja. Upoštevajmo pravilo sence: kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco. 
2. Oblačila in pokrivala. Kadar se ne moremo umakniti močnemu soncu, oblecimo oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami (iz lahkih in gostih tkanin, živih ali temnejših barv). Glavo pokrijmo s pokrivalom.
3. Sončna očala. Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE UV 400) in oblike (ki preprečijo dostop UV žarkov tudi s strani). 
4. Kemični varovalni pripravki. Na delih telesa, ki jih ne moremo zaščiti z obleko, uporabimo kemične varovalne pripravke s faktorjem (SZF) 30 ali več. Ne sončimo se namenoma! Odpovejmo se uporabi solarija!