SVETOVNI DAN OZAVEŠČANJA O RAKU TREBUŠNE SLINAVKE: POSTAVIMO GA NA ZEMLJEVID!

16. novembra obeležujemo svetovni dan raka trebušne slinavke, bolezni, ki je v širši javnosti skorajda neznana. O njej spregovorimo le takrat, kadar umre zaradi nje znana osebnost, kot so bili recimo Luciano Pavarotti, Patrick Swayze ali pred šestimi leti ikona digitalne dobe Steve Jobs. Posledično nanjo ni nihče pozoren, kar je tudi delno vzrok za to, da je to rak, ki ima eno najslabših statistik preživetja; pet let po diagnozi živijo le še 5 odstotkov obolelih. Za ilustracijo: pri raku dojk je odstotek preživetja več kot 80-odstoten! Naj bo današnji svetovni dan priložnost, da spregovorimo o raku trebušne slinavke in ga »POSTAVIMO NA ZEMLJEVID!« Obstajajo ocene, da v Evropi vsak dan zboli 1000 ljudi, umre pa 985. Za rakom trebušne slinavke v Sloveniji vsako leto zboli blizu 400 ljudi (na Goriškem okrog 20), v letu 2014 – 398 ljudi (več moških kot žensk), večina obolelih je starejših od 60 let, a se starostna meja tako kot pri vseh rakih tudi tukaj spušča. Stopnja umrljivosti je pri tem raku ena največjih; v letu 2014 je umrlo 375 obolelih. Povprečno bolniki živijo 4,6 mesecev po diagnozi. Za nameček naj povemo, da se ta statistika v zadnjih štiridesetih letih ni spremenila niti za kanec. Pri vseh ostalih rakih je krivulja petletnega preživetja v tem času strmo narasla, pri raku trebušne slinavke pa še vedno stoji ravna črta. Možnosti za daljše preživetje imajo le tisti bolniki, ki jim bolezen odkrijejo v zgodnjih stadijih, ko je še možna operacija. Teh je zdaj na leto okoli 20 odstotkov vseh bolnikov s to obliko raka.

Razlogov za tako slabe rezultate zdravljenja in preživetja je več, eden najpomembnejših pa je gotovo v praviloma (pre)poznem odkrivanju bolezni. Simptomi so pogosto nejasni in zlasti v začetnih stadijih jih ljudje pogosto spregledajo ali jim ne namenjajo zadostne pozornosti. Kot pravi pridr. prof. dr. Marko Vudrag, dr. med., predsednik Društva ko-RAK.si, »bodimo zlasti pozorni na nenadno slabo počutje, ki traja, temen urin, svetlo blato, naglo nenamerno izgubljanje teže, nenadne težave z nihanjem krvnega sladkorja, porumenelost kože in sluznic ter bolečine v predelu žličke ali v hrbtu v višini, kjer si ženske zapenjajo nedrček. Prav slednja marsikoga zapelje in išče vzrok težav v slabi vzmetnici ali zaradi telovadbe pretegnjenih mišicah ter jih rešuje pri ortopedu, med čakanjem na pregled pa si pomaga z vse večjimi količinami sredstev proti bolečinam. Ni redko, da bolezen odkrije naključno prav ortoped po slikanju hrbtenice s CT. Naj se to ne dogaja in da bi prej pomislili na možnost raka trebušne slinavke, je tudi eden od glavnih ciljev skupne kampanje, ki jo številna društva bolnikov z rakom po vsem svetu izvajamo prav v teh dneh,« pove sogovornik in poudari, da ob naštetih težavah nikakor ne čakajmo, ampak pojdimo k zdravniku, ki nas bo poslal na potrebne preiskave. V anketi, ki jo je v Angliji med laično javnostjo izvedla organizacija Pancreatic Cancer Europe, se je izkazalo, da več kot 70 % ljudi ni znalo našteti niti enega simptoma, ki bi ga lahko povezali z rakom trebušne slinavke. Kakšne rezultate bi dala anketa med ljudmi v Sloveniji?

Pot do diagnoze je pogosto težka in zahtevna tudi za zdravnike, saj je trebušna slinavka organ, ki leži globoko v trebušni votlini in je zaradi tega pogosto slabo vidna tudi z najširše dostopno in povsem neinvazivno preiskavo, torej z ultrazvokom. Bistveno natančnejše so preiskave z računalniško tomografijo (CT) ali endoskopskim ultrazvokom. Številni raziskovalci se trudijo razumeti biološke značilnosti te oblike raka, da bi čim prej prišli do zdravila, ki bi učinkovalo in bi omogočilo pomembno daljše preživetje od sedanjega. Za zdaj je tako, da imajo največ upanja le tisti bolniki, ki so primerni za kirurški poseg, torej tisti, ki imajo bolezen omejeno na sam organ. Prav zato še enkrat poudarjamo, kako pomembno je, da bolezen prepoznamo čim bolj zgodaj.

Posnetek prispevka na temo, Val 202, 1.2.2018.