SLADKORNA BOLEZEN - Pomen integrirane oskrbe pri obvladovanju sladkorne bolezni
Govorimo o bolezni, ki postaja svetovna epidemija, ki narašča, saj imamo po ocenah stroke samo v Sloveniji več kot 100 tisoč bolnikov. Glede na to, da nimamo registra te bolezni, jih je po ocenah morda že 165 tisoč in vsaj še 60 tisoč neodkritih. Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki predstavlja velik javnozdravstveni problem. V svetu ta hip za njo trpi 250 milijonov ljudi, po napovedih Svetovne zdravstvene organizacije pa se bo ta številka do leta 2025 povzpela na nezavidljivih 350 milijonov. V Sloveniji analize kažejo trend naraščanja bolezni, zlasti pri moških. Zato želimo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Območna enota Nova Gorica (NIJZ OENG), v Društvu za boj proti raku in drugim kroničnim boleznim ko-RAK.si in v Splošni bolnišnici »dr. Franca Derganca« Nova Gorica ozaveščati splošno in strokovno javnost o širši problematiki, ki jo sladkorna bolezen ima za družbo, tokrat ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga vsako leto obeležujemo 14. novembra.
Tokrat posredujemo informacije z nacionalne konferenca, ki sta jo organizirala Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za zdravje, z naslovom Sladkorna bolezen skozi prizmo integrirane oskrbe. Glavni sklep konference je, da le integrirana oskrba, ki vključuje številne zdravstvene delavce in druge strokovnjake v zdravstvenih domovih, specialističnih ambulantah, terciarnih centrih in lekarnah, namreč zagotavlja optimalne izide zdravljenja in bolniku pomaga, da prevzame nadzor nad svojim zdravjem. To je bolezen, pri kateri ne gre zgolj za povišane vrednosti sladkorja. V tesni povezavi je z nezdravim načinom življenja, zlasti preobiljem hrane in premalo gibanja. Dolgotrajna bolezen, zlasti če ni ustrezno vodena, lahko povzroči vrsto dodatnih zdravstvenih zapletov (višje tveganje za srčno-žilne dogodke, zapleti na ledvicah, očeh, perifernem živčevju), zato imajo bolniki veliko dodatnega zdravljenja, višji je absentizem, slabša je kakovost njihovega življenja, kar je posledično slabo tudi za družbo kot celoto.
Zato je, kot pravi pridr. prof. dr. Marko Vudrag, dr. med., predstojnik NIJZ OE NG, »še kako pomembno, da ljudi z diabetesom čim prej prepoznamo in poskrbimo za ustrezno in permanentno edukacijo in zdravljenje. To lahko naredimo le ob nenehnem ozaveščanju vseh struktur družbe ter najtesnejšem sodelovanju različnih posameznikov in institucij.« Lani je zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni prejemalo okoli 108.600 bolnikov, leta 2007 pa manj kot 80.000 bolnikov:

K takšnemu porastu so sicer prispevala tudi uvedba novih zdravil in smernice za zgodnejši pričetek zdravljenja z zdravili, kot je npr. metformin, s tem pa se je za polovico zmanjšal delež nemedikamentozno zdravljenih. Razloge za porast sladkorne bolezni le deloma lahko pripišemo staranju prebivalstva, četudi gre visoko stopnjo prevalence sladkorne bolezni tipa 2 pripisati dolgoživi družbi. Delež odraslih v starosti 25-74 let s sladkorno boleznijo je po podatkih anketne raziskave NIJZ v letu 2016 znašal 6 %. Lani je bila povprečna starost bolnikov s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z zdravili, 66,3 let. Med moškimi je sladkorna bolezen pogostejša kot pri ženskah, delež obolelih moških pa je v zadnjih 10 letih izraziteje naraščal.

Zgovoren je podatek, da v Sloveniji z zdravljeno sladkorno boleznijo živi 63.600 oseb, starih 65 let ali več, oziroma vsaka peta oseba nad 65. letom. Med regijami ugotavljamo velike razlike, ki opozarjajo, da se zdravstvene potrebe prebivalcev med regijami razlikujejo. Sladkorna bolezen je najbolj prisotna v Zasavju, Posavju, Savinjski in Pomurski regiji ter v delu jugovzhodne Slovenije.
Starostno standardizirana prevalenčna stopnja sladkorne bolezni, zdravljene z antihiperglikemičnimi zdravili (A10), po regijah, Slovenija 2016

Hitro večanje števila oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 je v zadnjih letih nastopilo zaradi več dejavnikov: demografske spremembe z večanjem starejše populacije, pojavljanje sladkorne bolezni pri nižji starosti, izboljšano zdravljenje sladkorne bolezni, manjša umrljivost in daljše preživetje oseb s sladkorno boleznijo in splošnega prebivalstva, spremenilo se je razmerje odkrita/neodkrita sladkorna bolezen, pogostejše je pojavljanje novih primerov sladkorne bolezni, ki se povečuje s porastom čezmerne telesne teže in debelosti med prebivalci. Glede na raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog iz leta 2016 je debelih 18,5% odraslih prebivalcev; 20,5% moških in 16,4% žensk. Poleg tega, da je dejavnik tveganja, je treba debelost obravnavati tudi kot napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in sladkorno bolezen.
Pri obvladovanju sladkorne bolezni in z njo povezanih kroničnih zapletov bolnikom pomaga večje število zdravstvenih in drugih strokovnjakov na različnih ravneh zdravstvenega varstva. Integrirana oskrba za bolnika pomeni, da od zdravstvenih delavcev povsod (v zdravstvenem domu, specialistični ambulanti in terciarnem centru) dobi enaka navodila, da se ta ne izključujejo, ne podvajajo in da so zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu med seboj povezani ter da pri zdravstveni oskrbi v največji možni meri upoštevajo bolnikove želje in želje bližnjih. Izidi integrirane oskrbe so za bolnika brez dvoma optimalni. Zato ni pomembno le, da vsi v zdravstvu in socialnem varstvu upoštevajo iste strokovne smernice in se držijo enotnih protokolov obravnave bolnika, temveč tudi, da so njihove dejavnosti med seboj dobro usklajene, povezane in se dopolnjujejo.
Za dodatne informacije: pridr. prof. dr. Marko Vudrag, dr. med., predstojnik NIJZ OE NG (051 267 141) in predsednik Društva ko-RAK.si ter Rajko Svilar, dr. med., specialist diabetolog, vodja diabetološke službe v Splošni bolnišnici »dr. Franca Derganca« Nova Gorica
Zato je, kot pravi pridr. prof. dr. Marko Vudrag, dr. med., predstojnik NIJZ OE NG, »še kako pomembno, da ljudi z diabetesom čim prej prepoznamo in poskrbimo za ustrezno in permanentno edukacijo in zdravljenje. To lahko naredimo le ob nenehnem ozaveščanju vseh struktur družbe ter najtesnejšem sodelovanju različnih posameznikov in institucij.« Lani je zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni prejemalo okoli 108.600 bolnikov, leta 2007 pa manj kot 80.000 bolnikov:

K takšnemu porastu so sicer prispevala tudi uvedba novih zdravil in smernice za zgodnejši pričetek zdravljenja z zdravili, kot je npr. metformin, s tem pa se je za polovico zmanjšal delež nemedikamentozno zdravljenih. Razloge za porast sladkorne bolezni le deloma lahko pripišemo staranju prebivalstva, četudi gre visoko stopnjo prevalence sladkorne bolezni tipa 2 pripisati dolgoživi družbi. Delež odraslih v starosti 25-74 let s sladkorno boleznijo je po podatkih anketne raziskave NIJZ v letu 2016 znašal 6 %. Lani je bila povprečna starost bolnikov s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z zdravili, 66,3 let. Med moškimi je sladkorna bolezen pogostejša kot pri ženskah, delež obolelih moških pa je v zadnjih 10 letih izraziteje naraščal.

Zgovoren je podatek, da v Sloveniji z zdravljeno sladkorno boleznijo živi 63.600 oseb, starih 65 let ali več, oziroma vsaka peta oseba nad 65. letom. Med regijami ugotavljamo velike razlike, ki opozarjajo, da se zdravstvene potrebe prebivalcev med regijami razlikujejo. Sladkorna bolezen je najbolj prisotna v Zasavju, Posavju, Savinjski in Pomurski regiji ter v delu jugovzhodne Slovenije.
Starostno standardizirana prevalenčna stopnja sladkorne bolezni, zdravljene z antihiperglikemičnimi zdravili (A10), po regijah, Slovenija 2016

Hitro večanje števila oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 je v zadnjih letih nastopilo zaradi več dejavnikov: demografske spremembe z večanjem starejše populacije, pojavljanje sladkorne bolezni pri nižji starosti, izboljšano zdravljenje sladkorne bolezni, manjša umrljivost in daljše preživetje oseb s sladkorno boleznijo in splošnega prebivalstva, spremenilo se je razmerje odkrita/neodkrita sladkorna bolezen, pogostejše je pojavljanje novih primerov sladkorne bolezni, ki se povečuje s porastom čezmerne telesne teže in debelosti med prebivalci. Glede na raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog iz leta 2016 je debelih 18,5% odraslih prebivalcev; 20,5% moških in 16,4% žensk. Poleg tega, da je dejavnik tveganja, je treba debelost obravnavati tudi kot napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in sladkorno bolezen.
Pri obvladovanju sladkorne bolezni in z njo povezanih kroničnih zapletov bolnikom pomaga večje število zdravstvenih in drugih strokovnjakov na različnih ravneh zdravstvenega varstva. Integrirana oskrba za bolnika pomeni, da od zdravstvenih delavcev povsod (v zdravstvenem domu, specialistični ambulanti in terciarnem centru) dobi enaka navodila, da se ta ne izključujejo, ne podvajajo in da so zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu med seboj povezani ter da pri zdravstveni oskrbi v največji možni meri upoštevajo bolnikove želje in želje bližnjih. Izidi integrirane oskrbe so za bolnika brez dvoma optimalni. Zato ni pomembno le, da vsi v zdravstvu in socialnem varstvu upoštevajo iste strokovne smernice in se držijo enotnih protokolov obravnave bolnika, temveč tudi, da so njihove dejavnosti med seboj dobro usklajene, povezane in se dopolnjujejo.
Za dodatne informacije: pridr. prof. dr. Marko Vudrag, dr. med., predstojnik NIJZ OE NG (051 267 141) in predsednik Društva ko-RAK.si ter Rajko Svilar, dr. med., specialist diabetolog, vodja diabetološke službe v Splošni bolnišnici »dr. Franca Derganca« Nova Gorica